Jakob Aljaž se je rodil v vasi Zavrh pod Šmarno goro. V družini je bilo deset otrok, Jakob je bil četrti. Osnovno šolo je obiskoval v Smledniku, gimnazijo pa v Ljubljani. Nato se je odločil za študij filozofije na Dunaju, vendar se je po dveh letih vrnil v domovino in vstopil v ljubljansko semenišče (bogoslovje). Novo mašo je imel 31.julija 1870 v Smledniku, prvo službo pa je kot kaplan opravljal v Tržiču. Bil je mnogostranska osebnost: duhovnik (župnijo Dovje je vodil od leta 1889 do 1927), planinec, glasbenik – skladatelj, graditelj planinskih koč in poti v Julijcih.
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Že kot otrok je rad zahajal v gore, še bolj pa se je nanje navezal v času službovanja v Tržiču, na Dobravi pri Kropi in na Dovjem. Kot kaplan v Tržiču se je Aljaž povsod srečeval z nemščino, ko pa je začel službovati na Dovjem je opazil, da so Nemci posegali tudi po naših planinah. Močna ljubezen do gora in domovine ga je pripeljala do odločitve, da Triglav iztrga iz rok tujcev, pri izvedbi načrta pa so mu pomagali domačini. Načrt je vseboval postavitev stolpa na vrhu Triglava, zgraditev koče na Kredarici in v Vratih ter ureditev planinskih poti. 17. julija 1895 je kupil 5 m2 zemljišča na vrhu Triglava. Šentviški klepar Belec je zbil posamezne dele stolpa, pomočnika Požganc in Kobar pa sta poskrbela za prenos na vrh očaka. Na stolp je Aljaž zapisal naslednje besede: »Pozdravljen, popotnik! Blagovoli zapisati v to knjigo svoje ime in kako misel, če ti je prav… Ta stolpič s panoramo sem postavil po svojem načrtu in na svoje stroške ter na svojem svetu dne 7.VIII.1896 v občo korist… Jakob Aljaž na Dovjem.« Aljaževo kočo v Vratih je pod Aljaževim nadzorom postavilo ljubljansko Planinsko društvo. Koča je svoja vrata odprla 9. junija 1896. Ko je Aljaž nekoč z Malega Triglava gledal Kredarico, se mu je utrnila misel: »Sem spada velika stavba kakor klobuk na plešasto glavo.« Kot pooblaščenec Planinskega društva v Ljubljani je sklenil pogodbo z občino Dovje in Mojstrana ter odkupil del parcele 1484/1 k.o. Dovje za kupnino v znesku pet goldinarjev. Zatem so sledile delovne akcije domačinov in koča je bila slavnostno odprta 10. avgusta 1896. Nemci so iskali različne možnosti, da se ta koča odstranila oziroma, da bi prešla v njihovo last, če stoji na tujem svetu. Aljaž se je temu uprl, 18. avgusta 1900 so bile opravljene meritve in koča je ostala na svetu, ki ga je Aljaž kupil za Slovensko planinsko društvo.
Aljaž je bil tudi navdušen glasbenik. Uglasbil je nekatere pesmi: Gregorčičevo Krasna si bistra hči planin, Vandotovo Oj, Triglav moj dom, Tomanovo Ko gledam jasne vas planine, Gregorčičevo Oj zbogom, ti planinski svet, Sevčevo Oj planine, rožnate planine. Bil je prvi, ki je poslovenil znano Gruberjevo pesem Sveta noč, blažena noč.
V današnjem času je Aljažev »lik in delo« z vsem spoštovanjem in veliko požrtvovalnostjo uspešno nadaljeval prejšnji dovški župnik gospod France Urbanija. Gospod Urbanija je zbral in uredil Aljaževo zbirko. Prav tako je zasluga g. Urbanije (ponovna) izgradnja kapele Marije Snežne na Kredarici.
