Freska z mnogofiguralnim Križanjem na fasadi prezbiterija župnijske cerkve sv. Mihaela na Dovjem je bila znana samo redkim izbrancem, ki so se povzpeli pod streho baročne zakristije, prislonjene ob južno steno gotskega prezbiterija (Zupan 1986, 211). Po obnovi kritine na zakristiji je bila pretehtana možnost odpiranja rege v oboku zakristije, skozi katero bi bilo mogoče videti večji del prizora. Odločili smo se, da se odstrani obok v celoti, tako da je monumentalna kompozicija sestavni razvoj obstoječe cerkve, ugotovljen na osnovi obnove zunanjščine leta 1997; temelji romanske predhodnice, omenjene 1291 brez patrocinija (Höfler 1988, str. 213), so verjetno ohranjeni v notranjosti sedanje cerkve in jih bo mogoče preveriti ob morebitni obnovi tlakov.
V 14. stoletju je bila pozidana gotska ladja s triosminsko zaključenim prezbiterijem (1362). Kot spolija je v severovzhodni stranici vzidan kos gotskega rebra klinastega prereza z obojestranskim žlebom. V severni steni ladje je bila med oknoma odkrita rega, ki dokazuje prvotno dolžino gotske ladje. V 17. ali 18. stoletju je bil prezbiterij nadzidan, gotska ladja pa je bila skoraj za celo dolžino podaljšana proti zahodu. Severna kapela in zakristija sta bili prizidani v 18. stoletju (enako tonirana poslikava in prezidana okna na kapeli) leta 1829 (Höfler 1996, str. 98) pa še južna kapela, zapolnjen prostor med njo in zakristijo in prezidana vsa okna v ladji, prezbiteriju in severni kapeli.
Poznogotski zvonik je bil pozidan v 17. stol. in nadzidan v 19. stoletju, ko je dobil neogotsko podobo. Prvotne line je izrisal Avsec (F. Avsec, izmere p. c sv. Mihaela na Dovjem iz leta 1920, rokopis hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani). 167 GRADIVO 114-159 NOVI 12.12.2005 09:35 Page 168 GRADIVO 6. Ž. c. sv. Mihaela na Dovjem: Križanje, Veronikin prt in Objokovanje., koroški slikar, sredina 15. stoletja daj vidna v celoti. Križanje (Höfler 1996, 98-99) dopolnjujejo prizori, prej skriti pod obokom (sl. 6). Levo je upodobljen prizor z Veronikinim prtom. Skupino sestavljajo štiri figure. Veronika stoji tik ob slikovitem okviru, ki je nedvomno nastal sočasno s fresko. V rokah drži prt s Kristusovo podobo. Ob njej je frontalno upodobljena ženska figura z ogrinjalom, ki se pojavlja tudi pri drugih ženskih likih. Pred prtom kleči starejši, belolas moški, ki upira prst v podobo, spremlja pa ga stoječa ženska figura, ki gledalcem obrača hrbet. Osrednji del spodnje polovice freske zavzema prizor žalujočih žena okoli Marije, žal pa je glavnino prizora uničila peta oboka. V skupino je vključen tudi Janez, z desne pa prizor zaključuje skoraj v celoti ohranjena podoba Marije Magdalene, ki objema križ.
Desna polovica spodnjega dela fresk in fragment pod peto oboka je slabše ohranjen. Na desni je v višini Objokovanja slabo viden prizor s skupino vojščakov, ki kockajo za plašč, pod peto oboka pa domnevno skupina Židov. Celotna kompozicija, pripisana neznanemu koroškemu slikarju iz srede 15. stoletja (Höfler 1996, 98-99), je nedvomno najbolj monumentalna freska na zunanjščini na Gorenjskem. Ker je bila od 18. stoletja pod streho, so jo poškodovali le posegi pri preboju 168 GRADIVO 114-159 NOVI 12.12.2005 09:35 Page 169 GRADIVO vrat in izvedbi baročnega oboka ter kasneje napeljava elektrike. Ves sijaj ji bo mogoče vrniti že z minimalnim restavriranjem.