Jakob Aljaž

rojen 4. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, posvečen 31. julija 1870, umrl 4. maja 1927 na Dovjem.

Jakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro št. 2. Najprej se je šolal v Smledniku in nato v Ljubljani, kjer je končal gimnazijo. Na Dunaju je pričel s študijem filozofije, vendar se je kmalu preusmeril v bogoslovje, ki ga je študiral v Ljubljani. Mašniško posvečenje je prejel 31. julija 1870. Kot kaplan je služboval v Tržiču (1871-1880), nato pa najprej kot župnik na Dobravi pri Kropi (1880-1889) in potem na Dovjem (1889-1927). V letih 1889-1892 je bil tudi okrajni šolski nadzornik. Umrl je 4. maja 1927 na Dovjem, kjer je tudi pokopan.

Aljaž se je glasbeno izobraževal pri Nedvedu in predvsem pri Antonu Foersterju. Slogovno je bil romantik in je komponiral izključno krajše zborovske skladbe, ki jih označuje spevna in ljudsko občutena melodika, preprosta harmonija in jasna gradnja. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore.

Kot glasbenik se je udejstvoval predvsem s ureditvijo Pesmarice Družbe sv. Mohorja (1886 I. del, 1890 II. del, 1923 preuredil Pesmarico za 2. natis), zložil in izdal 14 zborov (7 moških in 7 mešanih), večinoma na Gregorčičeva besedila, pozneje pa je te zbore vnovič izdal in pomnožil z nekaterimi novimi skladbami (9 malih zvezkov).

Njegove skladbe so preproste, lahke, a krepke in so se mnogo pele. Zlasti njegova Pesmarica je bila velikega pevsko-vzgojnega pomena, nekakšna podlaga našemu pevsko-zborovskemu razmahu, čigar posledica je bila ustanovitev raznih pevskih zvez.

Dragocena je njegova vloga v razvoju slovenskega planinstva. Aljaž je bil nacionalno zaveden duhovnik in je v tekmi z nemško-avstrijskim planinskim društvom spodbujal gradnjo slovenskih planinskih postojank (Triglavski dom, Aljažev dom v Vratih idr.). Na vrhu Triglava je leta 1895 postavil stolp, ki je simboliziral slovensko obvladovanje gorskega prostora. »Stolp na vrhu Triglava sem 7. avgusta 18953 napravil na svoje stroške ter ga pozneje podaril Slov. Plan. Društvu.«

Načrtoval in vodil je gradnjo: Staničevo zavetišče pod vrhom Triglava, Triglavska hiša na Kredarici, Triglavska kapela na Kredarici 1896, Aljaževa mala koča v Vratih, Aljažev Dom v Vratih 1896, ki ga je odnesel plaz. Drugi večji Aljažev Dom je zgradil l. 1909, napravil oz. popravil več planinskih poti. Vse to pa popisal v Planinskem vestniku – »Planinski spomini« (PV 1922–3); (Aljažev zbornik, str. 17-137).

Za svoje velike glasbene in planinske zasluge je bil mnogokrat odlikovan. Umrl je 4. maja 1927, v starosti 80 let. A ostalo je njegovo ime, njegova glasba, njegovi zapisi, njegov stolp, njegove koče, poti …

Na Aljaževi rojstni hiši je kovinska plošča, ki opozarja na začetek njegovega življenja. Na Šmarni gori je že od l. 1935 reliefna plošča, ki je bila odkrita ob njegovi 90-letnici rojstva, na dovškem pokopališču pa njegov grob krasi nagrobnik arhitekta in prijatelja Ivana Vurnika, ki mu je podaril načrte za sedanjo kapelo v Vratih. Tudi spominska plošča na Aljaževem domu v Vratih spominja na tega velikega moža, na Kredarici pa nas pozdravlja njegov doprsni kip. Kip Jakoba Aljaža s pogledom proti Triglavu na križišču ob glavni cesti iz Dovjega v Mojstrano pa nam želi srečno pot, ko hitimo v svet Jakoba Aljaža, med gore, ki so mu izpolnjevale življenje. Svojo pomenljivost zato nosijo tudi verzi na njegovem nagrobniku, avtorja, podpisanega pod psevdonim: Silvin Sardenko – Alojzij Merhar:

»Vsako jutro v zarji novi naši zažare vrhovi,
gledajo - kdaj prideš spet,
ki si bil jim varih svet:
naš triglavski kralj Matjaž -
župnik z Dovjega – Aljaž.«

 

Zgibanka o Jakobu Aljažu

Banka Slovenije-kovanci

Zanimivosti

Grb Dovje

Urnik sv. maš

delavniki in sobota: 19h (v zimskem času ob 18h)

nedelja: 8h, 10h

Urnik sv. maš v Vratih in na Kredarici