Franc Urbanija

rojen 22. septembra 1942 v Škrjančevem, posvečen 29. junija 1968 v Ljubljani.

France Urbanija je opravil osnovnošolsko izobrazbo v domačem kraju ter odšel na gimnazijo v Kamnik. Od tam pa je po drugem letniku odšel v Srednjo versko šolo in malo semenišče v Pazin. Maturiral je leta 1964, pred maturo pa je moral še na služenje vojaškega roka v Srbijo, ker Srednja verska šola v Pazinu ni imela statusa državne šole. Taka provokacija je bila v tistih časih žal precej »normalna in vsakdanja«. Po maturi je pričel s študijem na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki takrat ni bila več del Univerze v Ljubljani.

Po posvečenju 29. 06. 1968, ki je bilo takrat že po petem letniku študija, je eno leto pastoralno pomagal v ljubljanski stolnici, med tednom pa v župniji Šmarje-Sap. V letih 1969-1972 je bil nastavljen za kaplana v župnijo Ljubljana-Šentvid. Že tam je bil znan kot navdušen hribolazec in vesten kaplan.

Leta 1972 je bil imenovan za župnika v Črnomlju, kjer je ostal vse do leta 1983, ko je prišel za župnika na Dovje. V času službovanja v Črnomlju je sedem let opravljal funkcijo prodekana dekanije Črnomelj. Med Belokranjci je bil zelo priljubljen in rad je organiziral tudi večdnevne izlete v visokogorje, tako doma kot na tujem.

Leta 1983 je na Dovjem nasledil že precej opešanega župnika Alojza Avguština. Kot se je izrazil sedaj že pokojni domačin in predsednik Planinskega društva Ljubljana-Matica Gregor Klančnik, je bil ta človek »cepljen na alpinizem«. In res ni se motil. Imel je sicer res precej več smisla in volje, pa tudi možnosti je bilo več takrat kot pa verjetno v letih po vojni.

Prvi zelo viden uspeh, po katerem je postal g. Urbanija znan kot Aljažev naslednik in si upravičeno pridobil ime »triglavski župnik«, je bila ponovna izgradnja porušene Aljaževe kapele na Kredarici. Odločil se je, da usmeri svoje moči v to delo, da popravi to krivico. Več o tem je zapisano tu: Triglavska kapela.

Je pa g. Urbanija popravil še več takih »krivic«. Sodeloval je in blagoslovil ponovno postavljen križ na Škrlatici. Poskrbel je za ponovno postavitev in blagoslov »Križa v Ridi« ob stari pešpoti na Dovje ter blagoslovil ponovno postavljen Koflerjev križ. Pomagal l. 2004 postaviti križ na Bvaščevi skali v spomin na padlega petnajstletnega dečka, ki je nosil partizanom hrano, v zahvalo pa bil pahnjen v smrt. Spominja se tudi klicanj na zaslišanja jeseniške notranje uprave, ko je v osemdesetih letih v poletnem času ponovno začel maševati v Vratih. Z nasmehom pove, da je te klice ignoriral ter še bolj vneto delal vse za »zveličanje duš«. Bil je nedvomno velik borec za povrnitev tistega, kar je povojna ideologija uničila. Del tega mu je uspelo, nekaj znamenj v župniji pa še čaka na svojo vrnitev. Ob tem naj se omeni, da je po spletu okoliščin dal postaviti križev pot na Ravnah, kjer je vsako leto v postnem času križev pot. Pa tudi drugače je ta kraj postal stičišče mnogih srečanj. L. 1999 je 29. aprila na god sv. Katarine Sienske, sozavetnice Evrope blagoslovil lesen križ na Borovju 1476m, ki stoji tik nad vasjo Dovje in ponuja lep razgled na Julijske Alpe s Triglavom v ozadju. Križ je postavil domačin Slavko Zalar kot nadomestni križ prejšnjemu, sestavljenemu iz vej ter nanj pritrdil srce s pomenljivimi besedami: »Gospod BOG! Blagoslovi to čudovito dolino, njene prebivalce pa ohrani v zdravju, sreči in ljubezni«.

Kot zgleden gospodar je izpeljal obnovitvena dela sledečih objektov:

  • kapela sv. bratov Cirila in Metoda v Vratih: nova strešna kritina, utrditev temeljev kapele zaradi posedanja;

  • cerkev sv. Mihaela na Dovjem: nova strešna kritina, drenaža ter druga obnovitvena dela zunaj in znotraj, dokončno »odkritje« freske v zakristiji, obnovitev Aljaževih vitrajev, obnovitev nekaterih grobov;

  • cerkev sv. Klemena v Mojstrani: nova strešna kritina na zvoniku in prezbiteriju, drenaža, obnovitvena dela zunaj in znotraj stavbe, nov tlak v zakristiji;

  • župnišče: nova strešna kritina, zamenjava oken, zbiranje in urejanje Aljaževe planinske, pevske in župnijske dediščine v Aljaževi spominski sobi, zbiranje gradiva in »ostankov« prvega porušenega križa na Škrlatici.

 

Misijon na DovjemMisijon na DovjemKljub veliki skrbi in delu, ki ga je predstavljalo pastoralno delo v visokogorju, ni zanemarjal dela na župniji. Trudil se je oznanjati Kristusov nauk vsem ljudem. Za poživitev verskega življenja je leta 1991 ob 500-letnici župnije izpeljal sveti misijon,  drugega pa v letu 1995, ko je potekal v celotni Radovljiški dekaniji. 

Leta 1994 je bil eden glavnih pobudnikov za ponovno izdajo pravljic med vojno izgnanega domačina Mirka Kunčiča ali »strička kotička«, kot se ga nekateri domačini še danes spominjajo. To je bil zelo odmeven dogodek, saj so bile ponovno izdane »Triglavske pravljice«, ki jih od leta 2002 dalje igralska skupina »Dovški oder » zelo rada uprizarja.

Zgodbe Triglavskih pravljic so zgodbe in legende naših prababic in pradedov, oplemenitene z bajeslovjem o življenju tukajšnjih ljudi ter med drugim o nastanku dovške cerkve. Uprizarjajo jih predvsem kot prvi stik turistov z našim krajem okoli 30-krat letno.

Zelo odmeven dogodek za vso župnijo in g. Urbanijo je bila postavitev kipa Jakobu Aljažu ob 100-letnici njegovega prihoda na Dovje (1889). To je bil prvi javni dogodek, ki je že nakazoval drugačne čase. Ob tej priliki je g. Urbanija pokazal že izdelano maketo sedanje Triglavske kapele tudi nekaterim članom predsedstva, ki so njeno ponovno gradnjo odobravali.

Bil je eden od pobudnikov Aljaževih dni, ki so postali že tradicionalni. Na njih je večkrat sodeloval tudi s svojimi fotografijami, ki jih kot član Fotokluba Jesenice rad pokaže tudi ob drugih priložnostih. Zanje je večkrat bil nagrajen. Vsakoletno odprtje fotografske razstave na Aljaževih dneh je bila ena njegovih idej. Seveda pa želja, da se Aljaža obravnava vedno z dveh strani: duhovne in svetne.

Kot neutrudni župnik se je leta 2009 odpovedal župniji ter odšel za duhovnega pomočnika na Jesenice, s pravico bivanja pri sv. Križu pod Golico-Planina pod Golico. Vendar je še vedno zadolžen, da skrbi za bogoslužje na Kredarici.

Grb Dovje

Urnik sv. maš

delavniki in sobota: 19h (v zimskem času ob 18h)

nedelja: 8h, 10h

Urnik sv. maš v Vratih in na Kredarici