Znamenja

Kaj pomeni beseda »ZNAMENJE«?

Pri spomenikih, ki jih na splošno imenujemo ZNAMENJA, ponavadi ne upoštevamo njihovih oblikovnih posebnosti. S tem imenom označujemo tako znamenja kot kapelice. Beseda »znamenje« ima sicer v slovenščini več pomenov. Tako poznamo dobra in slaba znamenja pa nebesna, kamnoseška in morda še katera, vedno pa označujemo z znamenji vse tisto, kar nas nečesa spominja, na kaj opozarja ali nam kaj posebnega pomeni.

Tudi »slovenska verska znamenja« se v tem ne razlikujejo. Spominjajo nas na razne pomembne dogodke, naše zaobljube in prošnje, da bi nas ne zadelo gorje. Pomembni pa so tudi spomini zahval, da smo težke življenjske preizkušnje srečno prestali. Včasih zaznamujejo naša pota in smeri, meje in prehode ter razpotja, kraj, kjer je nekoč stala cerkev, kraj, kjer se je ali se še dogaja kaj nenavadnega.

Tako je »znamenje« v ožjem pomenu besede zlasti iz verskih in drugih duhovnih nagibov vsaka na prostem postavljena drobna arhitektura ali likovni izdelek. Npr. kapelica, kamnit steber, svetniški kip v zidni vdolbini, pobožni relief nad vrati ali slikana tabla z versko vsebino.

 

Zakaj in čemu graditi »znamenja«?

Če bi se vprašali, iz kakšnih nagibov so ljudje svoja »znamenja« tako množično postavljali, bi dobili mnogo odgovorov, saj so bili vzroki zelo različni. Če so ljudje v srednjem veku postavljali znamenja pretežno v spomin in v opomin na že prestalo življenjsko izkušnjo, potem so se z dokončnim prelomom srednjeveške miselnosti, ki se je pri nas izvršila komaj v 17. stoletju, spremenili tudi nagibi za postavljanje znamenj. Z njimi so se ljudje že vnaprej hoteli zavarovati pred naravnimi in drugimi nesrečami. Popolno vdanost v usodo in v Božjo voljo je namreč zamenjalo upanje, da se stvari z Božjo pomočjo le da obrniti v dobro in se obvarovati zlega. Mnogo znamenj je bilo zato postavljenih tudi v zahvalo za uslišane prošnje ob boleznih, vojskah in drugih nesrečah, ki so ljudstva prizadevale v vseh časih. Taka znamenja bi lahko imenovali votivna ali zaobljubljena, kakršne so tudi zahvalne slike, ki jih ljudje obešajo po romarskih cerkvah. Zato imajo poseben pomen znamenja ob romarskih poteh in so ob njih še prav posebej pogosta.

 

Zgodovinska pričevanja o »Slovenskih znamenjih«

Če bi pogledali na naša znamenja najprej z zgodovinskega vidika, bi lahko ugotovili, da se prav v starih arhivskih virih, v ohranjenih listinah, nikjer posebej ne omenjajo. Znamenja sama po sebi namreč niso bila gospodarsko pomembna, stare listine pa se pretežno ukvarjajo s posestnimi, lastniškimi ter gospodarskimi zadevami. Le izjemoma je bila kakšna zemljiška ali druga posest včasih označena tudi z lego nekega bližnjega znamenja, vendar šele proti koncu srednjega veka.

Med redke starejše omembe kakšnega znamenja sodi zapis ljubljanskega škofa Antona Tomaža Hrena v njegovem prvem zapisniku škofovskih opravil. Ta zapis je zanimiv, ker je v njem neko znamenje že tudi oblikovno označeno.

V starejših pisanih zgodovinskih virih za obliko znamenj ni veliko uporabnih podatkov in poročil. Precej bogatejša pričevanja o njih nam ponujajo stare slike v evropski umetnosti in tudi pri nas. Najstarejše ohranjene likovne priče o evropskih znamenjih segajo že na konec srednjega veka.

Verjetno najstarejši domači zapis o naših obpotnih znamenjih pa je sestavek z naslovom »Nekatere besede Romarja zastran znamenj ob potih«, ki ga je v »Slovenskem romarju – Koledarju v poduk in kratek čas« za leto 1858 objavil njegov urednik in večletni žirovski kaplan Jernej Lenček. Še isto leto (1858) ga je 11. januarja ponatisnila »Zgodnja Danica«. V njem je avtor že ločil različne oblike gradnje znamenj.

 

Različnost znamenj – teh ljudskih spremljevalcev »visoke« umetnosti, kaže mnogoličen obraz slovenske likovne kulture na stikališču alpskega, panonskega in sredozemskega sveta, ki dela našo deželo eno najzanimivejših v Evropi.

DOVJE

 Anceljnovo znamenje  Lengarjevo znamenje  Brolhovo znamenje

Anceljnovo znamenje

 lengarjevo

Brolhovo-znamenje-1-thumb
 Farovško znamenje  Križ na Bvaščevi skali  Znamenje na Ravnah
Farlovsko-znamenje-01-thumb

Blagoslov Križ na Bvaščevi skali

znamenjeravne-thumb

 Križ pri Sedučniku  Križ v Ridi  Križ pri Koflerju

Sedučnikovo znamenje

Križ v Ridi

Križ pri Koflerju

Freska Križanje na župnišču    

Freska Križanje

   
 

 

 

MOJSTRANA

 Štopčarjevo znamenje  Drčevo znamenje Vapševo znamenje
Štopčarjevo znamenje Drčevo znamenje 

Vapševo znamenje

Križ pri M'hvaču    
Kriz-pri-Mhvacu    
 

 

 

BELCA

 Vahovo znamenje  Smrčarjevo znamenje  Marijino znamenje
Vahovo znamenje Smrčarjevo znamenje Marijino znamenje na Belci
 

 

 

RADOVNA

 Križ v Radovni  

nekoč

krizradovna2

danes

Križ v Radovni Križ v Radovni

 

 

 

ZNAMENJA V VISOKOGORJU

 Križ na Borovju, 1476m  

kriz-na-borovju-1-thumb

 

 
 Križ na Škrlatici – Suhi plaz, 2740m Znamenje pri slapu Peričnik

krizskrlatica

Zgodovina postavitve križa na drugi najvišji slovenski gori, 2740m

slap-pericnik-3

 

Zanimivost:

  • Dovški križev pot

Dovški križev potDovški križev potDovški križev pot

Znamenje pri slapu Peričnik

Grb Dovje

Urnik sv. maš

delavniki in sobota: 19h (v zimskem času ob 18h)

nedelja: 8h, 10h

Urnik sv. maš v Vratih in na Kredarici