Prva kapela:
Kmalu, ko je bila na Kredarici zgrajena manjša koča in blagoslovljena ter odprta 10. avgusta l. 1896, se je pokazala potreba po bogoslužnem prostoru. Bila je to drzna zamisel, saj takrat na taki višini še ni bilo katoliškega bogoslužnega prostora. Sicer so marsikje že postavljali križe in druga znamenja ter tako označevali vrhove, toda Triglavska kapela je bila in je še danes nekaj edinstvenega. Tudi sam Jakob Aljaž je primerjal tedanje visokogorske kapele, a so vse ležale nižje. Po Aljaževih besedah je bila takrat to najvišje ležeča kapela v Vzhodnih Alpah.
Jakob Aljaž je triglavsko kapelo dal sezidati l. 1896, blagoslovljena pa je bila 12. avgusta 1897, saj je v septembru 1896 slovesnost preprečil obilen sneg. V Planinskem vestniku (PV. Št. 9, 1922-Aljažev zbornik, str. 73-75) natančno opisuje kako je delo potekalo in kako je kapela nastala. Delo popiše tudi v svoji kroniki za l. 1896. (Aljažev zbornik str. 224).
Otvoritvena pesem na Kredarici l. 1896
Druga kapela:
Triglavska kapela je doživela in preživela dve svetovni vojni, žal pa – kot marsikatero versko znamenje tako v župniji Dovje kot tudi drugod po Sloveniji – ni preživela povojne totalitaristične ideologije. L. 1952 je bila (verjetno decembra) barbarsko uničena: dvakrat so jo minirali »znani neznanci«. Ohranili sta se le obe Vurnikovi marmornati plošči (ena je bila razbita in ponovno sestavljena). Kopiji obeh plošč sta danes ponovno nameščeni nad vhod Triglavske kapele.
Ker totalitarni režim ni dovoljeval njene ponovne postavitve, je na to morala počakati do leta 1991 in tedanjega tretjega Aljaževega naslednika, župnika g. Franca Urbanijo. 12. avgusta 1992 je bila v navzočnosti več tisoč planincev in okoli 80 duhovnikov ter ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja slovesno blagoslovljena.
Kapela sv. bratov Cirila in Metoda v Vratih je bila blagoslovljena 29. julija 1928. Blagoslovil jo je takratni ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Načrti zanjo so sicer obstajali že okoli l. 1925. Prvotna zamisel Jakoba Aljaža je bila kapela v obliki rimskega Panteona slika načrtov, lepo umeščena v »Aljažev naravni park v Vratih« (Tloris zamišljenega naravnega parka). Toda ravno zaradi 1. svetovne vojne in drugih težav, ki so nastopile pred in po njej, je bila gradnja kapele izvršena šele dobro leto po Aljaževi smrti. Ob Aljaževi 80-letnici je Aljažev klub Slovenskega planinskega društva sklenil, da pozida kapelico v Vratih in tako uresniči enega od mnogoterih načrtov dovškega župnika. Znani radovljiški arhitekt in Aljažev prijatelj Ivan Vurnik, ml. je naredil načrte za sedanjo kapelo ter jih Aljažu podaril kot darilo.