rojen 17. junija 1842 v Kropi, posvečen l. 1865 v Ljubljani, umrl 4. julija 1910 v Zgornjih Gorjah.
Janez Ažman je bil posvečen v duhovnika l. 1865 in je služboval kot župnik na Dovjem v l. od 1873 do 1889, v Zgornjih Gorjah pri Bledu pa v l. 1889 do 1910, ko je tudi umrl.
Nekaj časa je bil deželni poslanec za radovljiški okraj. Pisal je članke, ki so bili objavljeni v Novicah in Slovencu. List Pastir je objavil okoli 300 njegovih cerkvenih govorov. Ažman je l. 1867 objavil razpravo Darila in šiba v ljudski šoli. Leta 1873 je izdal knjižico Krščanska izreja slovenske mladine. Bil je tudi sijajen kronist Dovške župnijske kronike, saj si njegova poročila sledijo v strogem časovnem zaporedju od prvega do zadnjega dne njegovega službovanja.
Župniji se je odpovedal 27. avgusta l. 1889 in odšel za župnika v Zgornje Gorje, kjer je ostal do svoje smrti.